Evropski odbor za varstvo podatkov sprejel Smernice za izračun glob in Smernice za uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov s strani organov kazenskega pregona

16 May 2022

Bruselj, 16. maja – Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel nove Smernice za izračun višine upravnih glob, s katerimi je uskladil uporabo metodologije organov za varstvo podatkov. Smernice vključujejo tudi usklajene „izhodiščne točke“ za izračun globe. Obravnavani so trije elementi: kategorizacija kršitev po naravi, teža kršitve in promet podjetja.

Predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Andrea Jelinek je dejala: „Odslej bodo organi za varstvo podatkov v celotnem EGP uporabljali isto metodologijo za izračun višine glob. To bo spodbudilo nadaljnjo usklajenost in preglednost prakse organov za varstvo podatkov glede določanja glob. Posamezne okoliščine primera morajo biti vedno odločilni dejavnik, organi za varstvo podatkov pa imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da je vsaka globa učinkovita, sorazmerna in odvračilna.“

Smernice določajo petstopenjsko metodologijo izračuna. Prvič, organi za varstvo podatkov morajo ugotoviti, ali se zadevni primer nanaša na enega ali več primerov ravnanja, za katerega so določene  sankcije, in ali je privedel do ene ali več kršitev. Namen je pojasniti, ali se lahko kaznujejo vse kršitve ali le nekatere od njih.

Drugič, organi za varstvo podatkov se morajo opreti na izhodišče za izračun globe, za katero Evropski odbor za varstvo podatkov zagotavlja usklajeno metodo.

Tretjič, organi za varstvo podatkov morajo upoštevati obteževalne ali olajševalne okoliščine, ki lahko zvišajo ali znižajo znesek globe, za katere Evropski odbor za varstvo podatkov zagotavlja dosledno razlago.

Četrti korak je določitev zakonskih najvišjih zneskov glob, kot je določeno v členu 83(4) do (6) Splošne uredbe o varstvu podatkov, in zagotovitev, da ti zneski niso preseženi.

 

V petem in zadnjem koraku morajo organi za varstvo podatkov analizirati, ali izračunani končni znesek izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti, odvračilnosti in sorazmernosti oziroma ali so potrebne nadaljnje prilagoditve zneska.

Smernice so pomemben dodatek k okviru, ki ga Evropski odbor za varstvo podatkov gradi za učinkovitejše sodelovanje med organi za varstvo podatkov v čezmejnih primerih, kar je strateška prednostna naloga Evropskega odbora za varstvo podatkov.

Smernice bodo predložene v javno posvetovanje za obdobje 6 tednov. Po javnem posvetovanju bo sprejeta končna različica smernic, ki bo upoštevala povratne informacije zainteresiranih strani in bo vključevala referenčno tabelo z različnimi izhodiščnimi točkami za izračun globe, ki bo težo kršitve povezala s prometom podjetja.

Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel tudi Smernice o uporabi tehnologije prepoznavanja obrazov s strani organov kazenskega pregona. Smernice zagotavljajo usmeritve za zakonodajalce na ravni EU in nacionalni ravni ter organe kazenskega pregona glede izvajanja in uporabe sistemov tehnologije za prepoznavanje obrazov.

Predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Andrea Jelinek je dejala: „Sodobne tehnologije sicer prinašajo koristi organom kazenskega pregona, kot je hitra identifikacija osumljencev hudih kaznivih dejanj, vendar morajo izpolnjevati zahteve po nujnosti in sorazmernosti. Tehnologija za prepoznavanje obraza je neločljivo povezana z obdelavo osebnih podatkov, vključno z biometričnimi podatki, ter resno ogroža pravice in svoboščine posameznikov.“

Evropski odbor za varstvo podatkov poudarja, da bi se morala orodja za prepoznavanje obrazov uporabljati le ob strogem upoštevanju t.i. Direktive za organe kazenskega pregona. Poleg tega bi bilo treba taka orodja uporabljati le, če je to potrebno in sorazmerno, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah.

Evropski odbor za varstvo podatkov v smernicah ponovno poziva k prepovedi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v nekaterih primerih, kot je izpostavil v Skupnem mnenju Evropskega odbora za varstvo podatkov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov glede predloga Akta o umetni inteligenci. Natančneje, Evropski odbor za varstvo podatkov meni, da bi bilo treba prepovedati:

  • biometrično identifikacijo posameznikov na daljavo v javno dostopnih prostorih;
  • sisteme za prepoznavanje obraza, ki posameznike na podlagi njihovih biometričnih podatkov kategorizirajo v skupke glede na etnično pripadnost, spol, politično ali spolno usmerjenost ali druge razloge za diskriminacijo;
  • prepoznavanje obrazov ali podobne tehnologije za sklepanje o čustvih fizične osebe;
  • obdelavo osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona, ki bi se opirala na podatkovno zbirko, dopolnjeno z množičnim zbiranjem osebnih podatkov, na neselektivni način, npr. s „strganjem“ fotografij in slik obraza, dostopnih na spletu.

O smernicah bo potekalo javno posvetovanje, ki bo trajalo šest tednov.

 

 

Sporočilo za javnost EOVP_2022_07