Bruselj, 14. septembra – Evropski odbor za varstvo podatkov je sprejel kodeks policijskega sodelovanja EU. Cilj tega predloga je okrepiti sodelovanje na področju kazenskega pregona med državami članicami, zlasti izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Kodeks je sestavljen iz treh glavnih ukrepov: predlog Prümske uredbe II, predlog direktive o izmenjavi policijskih informacij in predlog priporočila Sveta o operativnem policijskem sodelovanju.
Predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Andrea Jelinek je dejala: „Čeprav priznavamo, da je policijsko sodelovanje ključni element za vzpostavitev dobro delujočega območja svobode, varnosti in pravice, obstajajo resna tveganja, povezana z obdelavo osebnih podatkov posameznikov v kazenskih zadevah, zlasti kadar to zadeva posebne kategorije osebnih podatkov, kot so biometrični podatki. Predlogi bi morali določiti nekatere bistvene zaščitne ukrepe za zagotovitev, da so predlagani ukrepi potrebni in sorazmerni s ciljem prispevanja k notranji varnosti EU.“
Evropski odbor za varstvo podatkov med drugim predlaga določitev vrst in teže kaznivih dejanj, ki bi lahko upravičila avtomatizirano iskanje v zbirkah podatkov drugih držav članic, ter jasno razlikovanje med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so obsojeni storilci kaznivih dejanj, osumljenci, žrtve ali priče, v skladu s členom 6 Direktive o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Poleg tega Evropski odbor za varstvo podatkov izraža pomisleke glede predvidenega avtomatiziranega iskanja in izmenjave policijskih evidenc z uvedbo evropskega indeksnega sistema policijskih evidenc (EPRIS) ter glede privzete izmenjave osebnih podatkov z Europolom prek mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA).
Nato je Evropski odbor za varstvo podatkov določil temo drugega usklajenega ukrepa, ki se bo nanašal na imenovanje in položaj pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Opravljeno bo nadaljnje delo za določitev podrobnosti v prihodnjih mesecih. Evropski odbor za varstvo podatkov pri usklajenem ukrepanju daje prednost določeni temi, ki jo morajo organi za varstvo podatkov obravnavati na nacionalni ravni. Rezultati teh nacionalnih ukrepov se nato združijo in analizirajo, kar omogoča globlji vpogled v to temo in ciljno usmerjeno spremljanje na nacionalni ravni in ravni EU. Evropski odbor za varstvo podatkov je lani za prvo usklajeno ukrepanje izbral uporabo oblačnih storitev v javnem sektorju. Poročilo o rezultatih usklajenega ukrepanja za leto 2022 bo sprejeto pred koncem leta.
Novi usklajeni ukrep sledi odločitvi Evropskega odbora za varstvo podatkov o vzpostavitvi okvirja za usklajeno izvrševanje (IPE) oktobra 2020. IPE je ključni ukrep Evropskega odbora za varstvo podatkov v okviru njegove Strategije za obdobje 2021–2023, skupaj z vzpostavitvijo podporne skupine strokovnjakov. Cilj obeh pobud je poenostaviti izvrševanje in sodelovanje med organi za varstvo podatkov.
Evropski odbor za varstvo podatkov se je sestal s predstavniki organizacij civilne družbe, da bi razpravljali o izzivih, ki jih za sodelovanje pri izvrševanju predstavljajo različni postopkovni pristopi v nacionalnem pravu. To je naslednji korak k cilju Evropskega odbora za varstvo podatkov, da pripravi pregled takih izzivov, kot je določeno v njegovi Dunajski izjavi o sodelovanju pri izvrševanju.
The news published here does not constitute official EDPB communication, nor an EDPB endorsement. This news item was originally published by the national supervisory authority and was published here at the request of the SA for information purposes. Any questions regarding this news item should be directed to the supervisory authority concerned.